Telo kot dokaz

Genialna in nepopustljiva nevrokirurginja, dr. Megan Hunt, je imela vse, oziroma tako se ji je vsaj zdelo. Kot prva ženska primarijka oddelka za nevrokirurgijo v ugledni Univerzitetni bolnišnici v Filadelfiji se nikoli ni menila za ceno, ki jo je v svojem zasebnem življenju plačevala na račun službe, dokler se njen mož ni od nje ločil in dobil skrbništvo nad njuno hčerko. Medtem ko si še ni opomogla od čustvenega pretresa, jo je kmalu izdalo še njeno telo. V prometni nesreči je dobila poškodbo imenovano parestezija, katere simptomi so nenadni krči in odrevenelost rok. Megan se je svoje bolezni na žalost zavedla šele po prvi vrnitvi v operacijsko dvorano. Izgubila je nadzor nad medicinskim instrumentom in bolnik je umrl na operacijski mizi. Tako je bilo Meganine nevrokirurške kariere konec.
Ko se je Dr. Megan Hunt zaradi nesreče morala odpovedati karieri vrhunske nevrokirurginje, je postala najbolj razvpita mrliška oglednica v Filadelfiji. Čeprav je pri svojem delu briljantna, slovi kot izjemno naporna oseba. Na srečo ima Dr. Huntova tudi nekaj oboževalcev, med njimi mrliškega oglednika in preiskovalnega partnerja, Petra Dunlopa, ki jo sprejema tako, kot je, in prenaša njeno neobičajno vedenje. Morda je taka postala zaradi neprijetne ločitve ali pomanjkanja družabnega življenja. Dr. Huntova je izjemna, ko je treba razumeti smrt, o zvezah z živimi pa se mora še veliko naučiti.