POVZETEK
Tisti, ki uspejo prečkati močno zastraženo ameriško mejo, si resnično zaslužijo rože in srečen konec. Se imajo Latinoameričani, ki jim uspe, za zmagovalce? So se uresničile njihove ameriške sanje?
Zadnja epizoda se v celoti odvija na ameriških tleh. Začne se z Osmanom. Za seboj je pustil ženo in otroke, na tisoče kilometrov od Hondurasa do ZDA je prepotoval v ponošenih allstarkah, skoraj ves čas peš, malce je tudi plaval. Na koncu ga je to skoraj ubilo, a nekako mu je uspelo. Osmanu se je uspelo izogniti vsem nevarnostim in zdaj dela v trgovini z barvami na jugu Teksasa, v bližini, kjer je prečkal mejno reko. Nezakonito, seveda. A začuda to nikomur ni mar v varnem obmučju, ki mu ga ponuja trgovina,
Tu je tako, kot bi bil v Latinski Ameriki. Tukaj vidite samo Latinoameričane in vsi govorijo špansko. Na lokalni tržnici lahko kupite vse mogoče. Na primer lažne dokumente. Delovno dovoljenje, potrdilo o zavarovanju ali vozniško dovoljenje, vse lahko po dogovoru dobite v nekaj urah in ni preveč drago. Stef - ali pa bi ga morda zdaj morali klicati Pedro Lopez - poskusi in postane eden od, po ocenah, 27 milijonov nezakonito priseljenih Latinoameričanov v ZDA.
Pravi nezakoniti priseljenci so seveda veseli, da jim je uspelo, vendar - ali so se njihove sanje uresničile? Niso preveč srečni, pogrešajo svojo domovino.
Ves čas živijo v strahu, da jih bodo aretirali in deportirali. Garajo za plačo, za katero večina Američanov ne bi vstala iz postelje. A ti ljudje niso prišli sem za zabavo, tu so, da bi domov pošiljali čim več denarja. Če bi ameriška vlada vse deportirala, bi propadli gospodarstvi na obeh straneh meje.
Vesna 
Ena žlahtna štorija 
EURO 2024