Fantom svobode

POVZETEK

LE FANTÔME DE LA LIBERTÉ
Režija in scenarij: Luis Buñuel
Najbolj nenavadni, kultni film Luisa Buñuela, sestoji iz komajda povezanih nadrealističnih vinjet, ki na glavo obračajo samoumevne moralne postulate (predvsem) meščanskega sloja. Tega predstavljajo stereotipni liki iz vseh generacij meščanske družine, verskih redov, zdravnikov, policije, vojske in učiteljskega poklica.
Med vsemi epizodami najbolj slovi tista, ki preprosto zamenja navade iz stranišča in jedilnega prostora in s tem proizvede sijajen absurd. Družinsko srečanje se odvije v skupnem prostoru, v katerem sorodniki za mizo sedijo na stranišču. Ko začutijo lakoto, se diskretno umaknejo iz sobe in sramotno potrebo potešijo na skrivaj, v majhni, temni kašči, ki spominja na stranišče.
V eni od epizod neznani moški mladoletnicam v parku vsili fotografije, ki jih doma najdejo starši. Prizor implicira pedofilsko dejanje. Slednji se najprej zgražajo nad njihovo obscenostjo, ki jih vidno tudi vznemirja in spominja na mladost. Šele naknadno tudi gledalci vidimo, da na fotografijah ni kakih erotičnih prizorov, temveč so sončni zahodi, avtocesta, slavolok - opazovalca te vsakdanje podobe komentirata kot nekaj gnusnega in umazanega.
»Fantom« iz naslova filma pod vprašaj postavlja avtonomijo našega mišljenja in delovanja, saj je edina stvarnost, ki jo poznamo, zvezana z uveljavljeno družbeno moralo: svoboda je torej le prikazen.