Sladko življenje

POVZETEK

Najprej kaže, da Sladko življenje nima visokih ambicij ter da enostavno naniza nekatere značilne urbane prizore mladosti v Rimu in nepovezane romantične epizode iz tedna fotografa slavnih osebnosti. Hitro vidimo, da gre za Fellinijevo vizualno, režijsko in pripovedno mojstrovino, ki vsebuje preplet vseh velikih tem »fellinijevskega« filma od ljubezni, umetnosti in erotike do etike, religije in politike. Fellinijevsko je tudi širjenje razpona sentimenta filma na tako rekoč vse vmesne stopnje med komedijo in tragedijo, ki prehajata ena v drugo in se v ironiji naključja netaktno znajdeta v istem prostoru ob istem času. Paparaca Marcella Rubinija, ki pohajkuje po Rimu, igra Marcello Mastroianni. Njegove bežne in nepozabne, globoke in površne, predvsem pa vedno duhovite ljubezenske interese med drugimi uprizorita Anita Ekberg v eni od antologijskih sekvenc svetovne filmske zgodovine - sprehodu z mačko po tesnih rimskih cestah in zapeljivem plesu v Fontani di Trevi - ter Anouk Aimée, ki si jo bo filmska zgodovina po zaslugi Fellinija za večno zapomnila po njeni presunljivi, sublimni lepoti. Film, ki je sam sublimna oda ljubezni, igrivosti in življenjskemu teatru od gledalca naposled ne terja nič več kot to, da poizkuša preživeti silovite sunke občudovanja.