POVZETEK
Leanova napeta družbeno-zgodovinska, pa tudi epska drama s prvinami družbene satire, sama posneta po romanu E. M. Forsterja, govori o tesnobnem trku dveh kultur v kolonialnem okolju. Liberalna angleška gospodična Adela Quested prvič prispe v Indijo, kolonijo, v kateri so domačini povsem podrejeni večinoma arogantnim angleškim oblastnikom. Napredna mlada ženska si prizadeva ubežati tradiciji, med drugim vlogi, ki ji je bila dodeljena v angleški družbi, v skladu z liberalno politiko pa prezira gospodovalno držo svoje kulture. V tem duhu se spoprijatelji z dr. Azizom, razgledanim, nežnim in ponižnim indijskim zdravnikom. Dr. Aziz se razveseli njene geste in obeta prijateljstva, nato pa Adelo ter njeno stalno spremljevalko gospo Moore povabi na izlet v bližnje slovite jame. Adela iz jam zbeži v prepričanju, da jo je dr. Aziz v temi poskušal napasti, medtem ko dr. Aziz kategorično zanika obtožbe. Obtožba barbarske agresije zoper belko sproži moralni konflikt med Angleži in Indijci. Čeprav je Aziz sodno oproščen, incident zaznamuje njegovo življenje s hudim trpljenjem.
Zadnji film Davida Leana, očeta hollywoodske spektakelske drame (Lawrence Arabski, Doktor Živago) raziskuje problematiko predsodkov, medrasnih oziroma razrednih napetosti v dobi imperializma. Kot vsi Leanovi filmi je tudi ta estetsko dovršen. Kritiki so ob nastanku opevali njegovo človekoljubno sporočilo in kritiko kolonializma. Na pomanjkljivosti v Forsterjevem zastavku o liberalni belki, ki v trenutku panike pokaže rasističen obraz, ter na prikazovanje medrasnega konflikta in indijske kulture, so v 20. stoletju opozarjali številni družboslovni teoretiki. Med njimi je bil Edward Said, avtor znamenite teorije orientalizma.