Pot do slave

POVZETEK

David Carradine je za upodobitev Woodyja Guthrieja, enega največjih ameriških pevcev folk glasbe, prejel nominacijo za oskarja za najboljšo moško vlogo. Guthrie je v 30. letih 20. stoletja zapustil svoj propadajoči, prašni teksaški dom, da bi našel delo, odkril pa je trpljenje in moč ameriškega delavskega razreda.
Robert Getchell je za filmska platna priredil biografijo Woodyja Guthrieja, ki jo je režiral Hal Ashby. Film prikazuje najpomembnejša leta življenja tega slavnega pevca folk glasbe in družbenega aktivista.V času velike depresije Guthrie (David Carradine) nastopa po lokalnih barih na ameriškem srednjem zahodu in kot slikopleskar ne zasluži dovolj, da bi lahko vzdrževal svojo ženo (Melinda Dillon) in otroke. Tako se, oborožen samo s čopiči, pridruži selitvenemu valu proti zahodu, iz prašnih kotanj Teksasa do menda zelenih kalifornijskih pašnikov. Ko ga na kalifornijski meji zavrnejo, se v državo vtihotapi. V Kaliforniji sreča Luthra (Randy Quaid), ki ga odpelje na kmetijo, na kateri na stotine delavcev prosjači za nekaj slabo plačanih delovnih mest. Ko tja prispe tudi pevec Ozark Bole (Ronny Cox), da bi zabaval delavce in jih obenem pozval k povezovanju v sindikate, se mu Woody pridruži pri petju, nato pa, ko huligani prekinejo srečanje, skupaj pobegneta. Z Ozarkom dobita delo kot pevca na radiu in postaneta partnerja pri sindikalnem agitiranju. Ko Woody odkrije svoj politični glas, se ne more posvečati zasebnemu življenju in njegova žena ne zmore več prenašati njegovih muh. Ker Woody ne želi prodati svojih načel za donosno kariero, se spet odpravi na pot in svoj način širi protestne pesmi o svobodi med širšim ameriškim občinstvom.Ustvarjalci filma so se odločili, da bodo zgodbo raje podali v obliki atmosferskega pripovedništva kot političnega polemiziranja, zato je Guthrie prikazan kot kompleksen posameznik z vrlinami in napakami. Kljub pohvalam kritikov in številnim nominacijam za oskarja, med drugim za najboljši film, je bil film v kinematografih vse prej kot uspešen.