Selma

POVZETEK

Šestdeseta leta minulega stoletja, dobrodošli v ameriško mesto Selma, ki slovi po svojem sistematičnem zavračanju volilnih pravic črnskega prebivalstva. V mestu se pod vodstvom Martina Luthra Kinga začnejo protesti, ki se kmalu razširijo tudi v druge ameriške regije. Krvavo zatiranje aktivistov javno mnenje o volilnih pravicah obrne v prid protestnikov, kar vzpodbudi nastanek akta o volilnih pravicah, s katerim se na državni ravni prepove diskriminacija pri volitvah.
Zgodovinska drama Selma izhaja iz predpostavke, da je ameriški predsednik Lyndon B. Johnson (v nadaljevanju L.B.J.) oviral gibanje za državljanske pravice ter da je le obotavljaje in po sili razmer podprl vizijo Martina Lutherja Kinga, ki je zaživela v zgodovinskem pohodu iz Selme v Montgomery leta 1965.
Nasprotno stališče zastopa Joseph A. Califano, nekdanji uslužbenec v kabinetu L.B.J.-ja, ki je po premieri filma opozarjal, da so zgodovinske nepravilnosti v Selmi tako velike, da bi ga bilo treba umakniti iz boja za kakršne koli filmske nagrade. Leta 2015 je bil namreč nominiran za dva oskarja, enega, za glasbo, je tudi dobil. Protestni shodi so ´bili v resnici L. B. J.-jeva ideja´, piše Califano in pri tem citira transkripcijo telefonskega pogovora, v katerem Johnson Kingu predlaga, naj si podporo belcev okrepi tako, da v medije spravi fotografije rasističnega nasilja z ameriškega Juga.
Resnica? Najbrž nekje vmes, oziroma sta jo poznala glavna, že nekaj časa pokojna protagonista - L.B.J in King. V vsakem primeru gre za pomemben, razkošen film o boju za temeljne človekove pravice.